“V kar verjamem je resnično in zato verjamem.” Tako se mi nekako sumira izpoved vere, ki jo izražajo svetovne religije. Vsak človek verjame, da je njegova resnica resnična. Za njega je prav gotovo. Za to resnico bi bil pripravljen dati svoje življenje. Vendar ali je njegova resnica tudi objektivna resnica? Resnica, ki se jo lahko dokaže. Z njegovega vidika vsekakor, vendar pa z vidika drugih le v primeru, da verjamejo v isto resnico, v katero verjame on. Vendar to spet ni objektivna resnica.

Človek je izpostavljen zelo močnemu manipuliranju čutov.  V današnjem svetu to izkoriščajo praktično vsi. Podvrženi smo močnim nezavednim sugestijam, ki spreminjajo naše subjektivno doživljanje sveta. Vendar pa v svoje doživljanje tako močno verjamemo, da smo pripravljeni dati življenje - zopet. Tako verjamemo v svet, ki ga manipulirajo drugi - pogosto tudi nevede.

Vse pa se zaplete, ko zmanipuliran človek tako verjame v svojo resnico, da ni pripravljen tolerirati  ali celo sprejeti drugačne, morda bolj objektivne in preverjene resnice. Takrat je človek sposoben drugemu vzeti življenje.

Za prispodobo dodajam povezavo do v UK znanega iluzionista, čarodeja in hipnotizerja Derrena Browna:  KLIK in KLIK

V tem filmu lepo predstavi, kako je lahko človek zmanipuliran - hipnotiziran. Pogledal sem si nekaj njegovih filmov in prebral nekaj različne literature na temo hipnoze. Resnično, skoraj identične metode manipulacije in množične “hipnoze” sem srečal na srečanjih Prenove v Duhu. Le da tam ljudje, ki so govorili in ljudje, ki so verjeli, niso vedeli, da so pod vplivom drug drugega. Verjeli so, da je to Božje delo. Osebno menim, da je tako razlaganje pojavov na takih srečanjih (delovanje sv Duha ipd.) bogokletno.

Ob tem se mi postavlja novo vprašanje: sem morda tako močno zmanipuliran, da ne zmorem razlikovati med subjektivno in objektivno resnico? Verjamem, ker tako čutim zaradi mojih zmanipuliranih čutov in občutij? Smem verjeti že zato, ker ne razumem ali se moram sam prepričati?
In iz tega lahko potegnem še eno bolj osebno vprašanje: sem lahko dober vernik le, če verjamem svojim zmanipuliranim čutom in verjamem v tisto kar čutim četudi ne razumem? Je to tista resnica v katero moram verjeti?

Kaj o tem misliš ti?

L.p.