Mnogo naših predstav temelji na temu, da verjetnosti ni, da je vse nadzorovano in vodeno z nebes. Vendar so lahko te naše predstave posledica našega napačnega razumevanja pojavov in prehitrega posploševanja. To je proučeval tudi psiholog Skinner, ki je preizkušal golobe in preučeval njihovo vedenje. Ugotovil je, da živali zelo hitro prevzamejo vzorec vedenja, ki je bil nagrajen. Tako je imel v kletki goloba, ki mu je naključno dajal nagrado - hrano. V nekem trenutku je po nekem specifičnem gibu golob dobil nagrado. Takoj je začel prevzemati ta vzorec in ponavljati gib, misleč, da bo dobil hrano, čeprav je bila hrana dajana naključno. Tako je golob povezal nagrano z nekim dejanjem, ki ni imelo nobene povezave z dajanjem hrane.

Na podoben način razmišljamo tudi ljudje. Če primerjam to z nesrečami: vsak dan se zgodi ogromno število raznoraznih nesreč. Nekaj od ponesrečencev jih na žalost umre, večina pa jih preživi. Za preživele, ki so ušli smrti, je bila njihova izkušnja dokaz o obstoju Boga.

V tem trenutku se jaz vprašam: je to res dokaz? Ali pa je bila pozitivna izkušnja le produkt verjetnosti, ki je imela za posledico opisano vedenje.

Deren Brown se je poigral s človekovim vraževerjem, ki ima pogosto enake korenine, kot so opisane zgoraj. Njegovo igranje z naključjem in človekovim vedenjem je zares impresivno. Več na tem videu. http://www.trilulilu.ro/ShioKAN/2eb76957910935

Človek je izpostavljen zelo močnemu manipuliranju čutov.  V današnjem svetu to izkoriščajo praktično vsi. Podvrženi smo močnim nezavednim sugestijam, ki spreminjajo naše subjektivno doživljanje sveta. Vendar pa v svoje doživljanje tako močno verjamemo, da smo pripravljeni dati življenje - zopet. Tako verjamemo v svet, ki ga manipulirajo drugi - pogosto tudi nevede.

Vse pa se zaplete, ko zmanipuliran človek tako verjame v svojo resnico, da ni pripravljen tolerirati  ali celo sprejeti drugačne, morda bolj objektivne in preverjene resnice. Takrat je človek sposoben drugemu vzeti življenje.

Za prispodobo dodajam povezavo do v UK znanega iluzionista, čarodeja in hipnotizerja Derrena Browna:  KLIK in KLIK

V tem filmu lepo predstavi, kako je lahko človek zmanipuliran - hipnotiziran. Pogledal sem si nekaj njegovih filmov in prebral nekaj različne literature na temo hipnoze. Resnično, skoraj identične metode manipulacije in množične “hipnoze” sem srečal na srečanjih Prenove v Duhu. Le da tam ljudje, ki so govorili in ljudje, ki so verjeli, niso vedeli, da so pod vplivom drug drugega. Verjeli so, da je to Božje delo. Osebno menim, da je tako razlaganje pojavov na takih srečanjih (delovanje sv Duha ipd.) bogokletno.

Ob tem se mi postavlja novo vprašanje: sem morda tako močno zmanipuliran, da ne zmorem razlikovati med subjektivno in objektivno resnico? Verjamem, ker tako čutim zaradi mojih zmanipuliranih čutov in občutij? Smem verjeti že zato, ker ne razumem ali se moram sam prepričati?
In iz tega lahko potegnem še eno bolj osebno vprašanje: sem lahko dober vernik le, če verjamem svojim zmanipuliranim čutom in verjamem v tisto kar čutim četudi ne razumem? Je to tista resnica v katero moram verjeti?

Kaj o tem misliš ti?

L.p.

To vprašanje se mi je porodilo pred nekaj leti, ko sem prišel do določenih spoznanj o Bogu, vendar še nisem uspel nanj odgovoriti. Ponavadi molimo na različne načine: prosimo, hvalimo, se zahvaljujemo, darujemo ipd. To včasih izražamo v prebiranju ali ponavljanju obrazcev, v pogovoru, v petju itd. Vendar zakaj to človek počne? V čem je smisel molitve? Da bi nas Bog slišal? Pa saj nas najbrž vidi in sliši nonstop. Je res tako zakrknjem, da potrebuje ogromno hvale in slave, prošenj in prosjačenja, da nas sliši in usliši? Ne verjamem. Smisel mora biti drugje. Mislim, da ga vidim v veliko bolj človeški plati, vendar o tem drugič.

V čem ti vidiš smisel molitve?

L.p.

Iskalec

Moja razmišljanja niso namenjena razširjanju dvomov, ampak so zgolj moja osebna razmišljanja, ki se mi porajajo v iskanju Resnice. Ne želim nikogar prizadeti s svojimi izjavami. Rad bi le našel pot, ki bi jo razumel.

L.p.

Iskalec